Kaj je to kandida?
Kandida (Candida albicans) je glivična kvasovka, ki je naravno prisotna v črevesju človeka; vsakdo ima Candido albicans v svojem telesu do določene mere.
Naše črevesje je polno naravnih koristnih bakterij, ki se prehranjujejo s temi kvasovkami in tako ohranjajo raven kandide na nizkem nivoju ter preprečujejo, da postane problem.
Kdaj kandida postane problem?
Številne življenjske okoliščine, zunanji dejavniki ter psihološki in duševni dejavniki, neposredno ali posredno oblikujejo črevesno okolje, v katerem kandida uide iz nadzora in se manifestira v različnih skupnih simptomih okužbe s kvasovkami.
Največkrat so vzroki razrasta prekomerna uporaba antibiotikov. Treba je vedeti, da antibiotiki ubijejo tako dobre kot tudi slabe bakterije v črevesju. Kandida ni bakterija, ampak kvasovka. In prav koristne bakterije v črevesju so tiste, ki kvasovke držijo pod nadzorom. Pri terapiji z antibiotiki število koristnih bakterij naglo upade in takrat ima kandida na voljo vse pogoje za svojo širitev.
Kvasovke postanejo problematične, ko začnejo rasti izven normalnih okvirjev in se širijo po celotnem prebavnem traktu, v krvni obtok in od tam skozi telo. Kandida nato naredi nekaj izjemnega in se spremeni v glivico.
Poglejte si najpogostejše razloge, ki privedejo do prekomernega razrasta kandide.
Zakaj sploh imamo kandido v telesu?
Kakšna je njena prvotna vloga?
V normalnih pogojih ima v zdravem telesu kandida dve parazitni funkciji:
- Pojesti vsako hrano, ki v našem črevesju gnije (to je neprebavljena hrana, ki nastane zaradi nepravilne prebave, največkrat zaradi pomanjkanja želodčne kisline).
- Ko umremo, je kandida tista, ki razkraja naše telo. Kandida je, tako kot bakterije, aerobno bitje in potrebuje kisik za življenje. Ko umremo, kri s kisikom preneha krožiti po telesu in s tem zaduši bakterije. Toda kandida (kot vse kvasovke) lahko preživi brez kisika tako, da spremeni svojo obliko v glivično, anaerobno (ne potrebuje kisika). Hitro se razširi v področja, ki so jih zapustile mrtve aerobne bakterije.
Morda se ne sliši preveč lepo, toda diagnoza “kandida” na nek način pomeni, da se je proces razgradnje telesa že začel in to medtem, ko smo še živi. Prisotnost kandide v velikem številu pomeni neprekinjen napor za imunski sistem telesa, da drži kandido pod nadzorom – bitka, ki zahteva velik davek za zdravje.
Kandida se lahko razširi po celem telesu
Ko se kandida enkrat razširi po celem telesu, lahko prebiva kjerkoli v membranah sluznic – posebno rada ima vagino, pljuča in sinuse, kjer zagotavlja hrano za bakterije in viruse.
Kandida ima zmožnost ovirati delovanje endokrilnega sistema in povzroča simptome, kot povečanje ali izguba telesne teže, PMS, nepravilnost pri menstruaciji, bolečine v sklepih, astma, senen nahod, utrujenost mišic in kronična utrujenost. Testi na ščitnici po navadi ne pokažejo nepravilnosti, toda nizka telesna temperatura je po navadi znak slabo delujoče ščitnice.
Eni najbolj očitnih simptomov kandide so okužbe, cistitis in glivične okužbe nohtov in kože, npr atletska noga.
Kandida sprošča toksine, ki slabijo imunski sistem telesa